Vse se je začelo leta 1994, ko smo se Klemen Grašič, Primož Urbanec in Tone Zelnik, kot trio Storžič, prvič pokazali širši publiki na Radiu Slovenija, ki je organiziral dobro poznano oddajo Kar znaš, to veljaš. Istega leta smo se udeležili še festivala v Števerjanu, kjer smo bili zaradi svoje mladosti (vsi štirje skupaj smo šteli manj kot 60 let) in dobrega igranja veliko presenečenje (na tem festivalu smo nastopili kot trio s pevko – Renato Križnar iz Preddvora). Dobili smo finalni pokal. Leta 1995 smo šli še enkrat v Števerjan, v trio zasedbi in si priigrali naslov najboljšega tria. Pot nas je kasneje vodila na najstarejši festival domače zabavne glasbe na Ptuju. Prvič smo si priigrali Srebrnega orfeja, po ponovni vrnitvi na Ptuj pa smo za svoj nastop prejeli najvišjo nagrado strokovne žirije, Zlatega orfeja. Leta 1998 smo nastopili tudi na festivalu v Vurberku, kjer smo se prav tako uvrstili v finale. Naslednje leto smo izdali tudi prvo lastno kaseto, z naslovom Gorenjski raj. Na začetku glasbene poti sta nam s svojimi izkušnjami veliko pomagala Primožev oče Franci in Renato Verlič, poznan kot kitarist zadnje zasedbe Ansambla bratov Avsenik.

Leta 2001 se je skupini pridružil pevec Klemen Torkar iz Podhoma pri Bledu. Njegovi glasbeni začetki ga vežejo na prireditev Prvi glas Gorenjske. Nase je prvič opozoril leta 2000 z drugim mestom, leta 2001 pa je zmagal tako po izboru strokovne žirije, kot tudi po izboru občinstva. Nedolgo pred prihodom Klemena smo začeli sodelovati z Mirkom Šlibarjem, nekdanjim harmonikarjem Slovenskega kvinteta, ki je prevzel mesto mentorja, aranžerja in producenta naših lastnih skladb. Leta 2002 smo z najboljšim valčkov festivala Slovenska polka in valčke, skladbo V Bohin' 'ma d'ž ta mvade postali poznani tudi izven Gorenjske. Septembra 2003 smo izdali prvo zgoščenko (drugi projekt ansambla), na kateri je bilo poleg naslovne skladbe V Bohin' 'ma d'ž ta mvade, tudi kar nekaj drugih festivalskih uspešnic.

Leta 2005 je kitarista Janka Kokalja, ki se je ansamblu pridružil leta 2000, zamenjal Tomaž Kušar, basista Primoža Urbanca pa Janez Hostnik. V novi zasedbi smo se fantje odlično ujeli, tako po osebni kot glasbeni plati. Tomaž si je nekaj izkušenj pridobil že v drugih narodno-zabavnih glasbenih sestavih, Janez pa do tedaj tovrstnih izkušenj še ni imel. Ob njegovem siceršnjem dobrem glasbenem zanju in ob pomoči ''starih glasbenih mačkov'' smo vse začetne težave ekspresno hitro premostili. Prvi odmevnejši javni nastop v novi zasedbi se je zgodil na festivalu Slovenska polka in valček 2006, kjer smo za valček Rad bi iskal ponovno prejeli prvo nagrado strokovne žirije.

Leta 2008 smo izdali drugo zgoščenko (tretji projekt), z naslovno skladbo Ples za dva. Tega leta se je od ansambla poslovil tudi pevec Klemen Torkar, saj se je podal na študij petja. Po njegovem odhodu smo se preostali člani odločili, da nadaljujemo v trio zasedbi. Kljub Klemenovemu odhodu smo neprekinjeno nastopali naprej, vendar pretežno na porokah. Po šestih letih nastopanja na veselicah in koncertih nam je to zelo ustrezalo, saj smo si v tistem času začeli ustvarjati tudi svoje družine.

Leto 2012 je bilo za ansambel Storžič zopet na nek način prelomno, saj smo se po dolgem času lotili ustvarjanja lastnih skladb. Tega leta smo posneli dve novi skladbi in jih tudi predstavili širši publiki. Zaradi dobrega odziva smo zopet dobili željo po lastnem ustvarjanju. Tako se že počasi približujemo naši tretji zgoščenki (četrtemu projektu).

V letu 2017 smo se po dolgem času odločili udeležiti se festivala Slovenska polka in valček. Za skladbo Ta nagajivi čas smo prejeli nagrado za njboljšo polko po mnenju občinstva. V istem letu pa smo izdali svojo tretjo zgoščenko z istim naslovom.

Storžiči v letu 2019 naprej ustvarjamo svoje lastne skladbe. Še posebej pa smo se posvetili zabavnemu repertoarju, katerega smo še nadgradili.